Manj odpadkov, več fermentiranih živil

FERMENTIRANO KORENJE - NIČ LAŽJEGA

Fermentiranje ni le skrb zase, temveč tudi skrb za planet. Postali smo tako izrazita potrošniška družba, da se večina izmed nas ne vpraša več, kaj dejansko potrebujemo. En sam obisk trgovine se običajno konča z vsaj dvajsetimi izdelki, ki jih sploh nismo nameravali kupiti. Ne le, da jih nismo nameravali kupiti – zagotovo jih ne potrebujemo in zelo verjetno jih sploh ne bomo pojedli.

Še huje, nekdo se je odločil, da je nujno nalepiti rok uporabe na vsak posamezen kos sadja in zelenjave, ki je že tako po nepotrebnem zavita v plastiko in morda še dodatno položena na plastični pladenj. Le kaj se je zgodilo s starim dobrim pravilom: »zelenjava je dobra, dokler ni zgnila«? Res se ne spomnim, da bi včasih metali stran krompir samo zato, ker je iz njega pognalo nekaj kalčkov. Ali pa zavrgli jabolko, ker je na vrečki, v kateri je bilo zapakirano, pisalo, da ni več dobro. Kakorkoli, malo sem zašla s teme.

Če se vrnem k prvotnemu namenu – katere težave lahko reši fermentacija? Tudi če ne nameravamo kupovati preveč, obstaja verjetnost, da ne bomo porabili vsega, kar imamo v hladilniku. Recimo, da smo želeli pripraviti korenčkovo juho in korenčkovo pecivo, pa nam potem ni bilo do juhe, soseda pa nam je prinesla nekaj kosov torte. Tako nam v hladilniku ostane ves tisti korenček in tudi če se ne oziramo na rok uporabe, se lahko zgodi, da bo sčasoma zgnil.

Namesto da čakamo, da se to zgodi, ga lahko fermentiramo. S tem bomo poskrbeli, da bo ta isti korenček zdržal še dolge mesece. In ne le to. Ponovno smo uporabili steklen kozarec, ki se nam je valjal po kuhinji in smo ga nameravali vreči stran – dvojna zmaga. Pravzaprav lažem, zmaga je trojna, saj smo si pripravili hranljiv paket žive hrane, ki bo izboljšala zdravje našega črevesja in okrepila imunski sistem.

Večino fermentiranih jedi je razmeroma preprosto pripraviti, potrebujete le malo potrpljenja in natančnosti pri merjenju deleža soli.

OSNOVNI FERMENTIRAN KORENČEK

Sestavine:

• 500 g korenja
• 2 stroka česna
• 25 g soli
• 500 ml vode

Postopek:

1. Korenje operite, pri čemer bodite posebej pozorni na zemljo, ki se lahko skriva v razpokah. Odrežite vrhove in spodnje dele, nato pa ga narežite na palčke.
2. Olupite česen in ga položite na dno litrskega kozarca, nato pa korenčkove palčke navpično zložite v kozarec čim bolj tesno skupaj.
3. Sol raztopite v vodi in z njo prelijte korenje.
4. Kozarec zaprite in pustite fermentirati do dva tedna na sobni temperaturi.
5. Po enem tednu poskusite in postavite v hladilnik, ko je korenček skisano po vašem okusu.

Če nimate 500 g korenja, pač prepolovite sestavine, uporabite manjši kozarec in, kar je najpomembneje, uporabite manj soli. Če ne marate česna, ga izpustite. Če želite uporabiti druge začimbe, jih uporabite. Ni pravil. Najpomembneje je, da ne komplicirate.

Fermentiran korenček bo ostal dober še dolge mesece. Najbolj pa mi je pri njem všeč to, da ostane hrustljav, zato je popoln celo za tiste, ki mislijo, da ne marajo fermentirane hrane.

Veselo fermentiranje in do naslednjič – pozdravljam vas in pogumno naprej skozi te čudne čase.

Lepo se imejte, Mary